Pred odhodom me je Instagram nahranil z veliko ironizacije, “Berlin is a place where love goes to die.” V meni se je zgodilo nasprotno: čutil sem neko vseobsegajočo ljubezen do vsakega trenutka, vsakega človeka; melanholično ljubezen brez transakcije, ljubezen do možnosti, do srečanja, do drobnih čudežev tega, da se v razstreljenem in fragmentiranem svetu sestavljamo v drobne molekularne skupnosti, posvečene in efemerne hkrati; absolutne. The post Berlinske elegije appeared first...| Disenz
12th of March I finished watching the film No Other Land, and it’s raining outside. It is a documentary on the destruction of the occupied...| Disenz
12. marec Končala sem z gledanjem filma Edina zemlja. Gre za dokumentarec o uničenju okupiranih vasi v regiji Masafer Yatta na Zahodnem bregu, ki sta...| Disenz