Ob tem se spominjamo tudi tega, da ograja na meji marsikje še kar stoji, da prosilci za azil, tako kot prebivalci v času okupacije, še vedno ne smemo iz Ljubljane brez dovolilnice, da mnogi vsak dan živimo v strahu pred (dublinskimi) deportacijami in da v Postojni še vedno stoji novodobno koncentracijsko taborišče za tujce.
