Pred odhodom me je Instagram nahranil z veliko ironizacije, “Berlin is a place where love goes to die.” V meni se je zgodilo nasprotno: čutil sem neko vseobsegajočo ljubezen do vsakega trenutka, vsakega človeka; melanholično ljubezen brez transakcije, ljubezen do možnosti, do srečanja, do drobnih čudežev tega, da se v razstreljenem in fragmentiranem svetu sestavljamo v drobne molekularne skupnosti, posvečene in efemerne hkrati; absolutne. The post Berlinske elegije appeared first...
